Miss Makgillikaddi, pozhilaja dama, rasskazyvaet svoej podruge, chto videla iz okna poezda vo vremja stojanki uzhasnuju stsenu: v okne vagona vstrechnogo poezda muzhchina zadushil moloduju zhenschinu. Poezda razekhalis, a miss Makgillikaddi, chtoby ponjat, galljutsinatsija eto ili net, ostaetsja rasschityvat tolko na pomosch podrugi. No podruga-to ne prostaja, ved zovut ee – miss Dzhejn Marpl!